JUDO KLUB BEŽIGRAD · OD LETA 1972

ZGODOVINA

Od prvih treningov do olimpijskega zlata

To je zgodba Judo kluba Bežigrad – od pobude skupine mladih navdušencev leta 1972 do vrhunskih mednarodnih uspehov in olimpijskega zlata Andreje Leški v Parizu 2024. Zgodba o predanosti, prijateljstvu in judo vrednotah, ki že več kot pol stoletja oblikujejo naš klub.

Prve skupine Judo kluba Bežigrad na OŠ dr. Vita Kraigherja.

1972–1973

Začetki kluba

Pobudo za ustanovitev kluba je dal Mirko Šindič ml., ki je konec leta 1972 zbral skupino mladih navdušencev za judo. Ustanovni sestanek je povezal Alojza Polovška, Bora Ličino, Borisa Mohoroviča, Vinka Turka, Rada Klisariča, Zdenka Šindiča in druge, ki so želeli ustvariti svoje judo okolje za Bežigradom.

Klub je bil uradno registriran 10. marca 1973 kot sekcija TVD Partizana Bežigrad. Prvi treningi so potekali v telovadnici OŠ dr. Vita Kraigherja, prvo člansko ekipo pa je vodil Vlado Divović. Dolgoletno vodenje kluba je prevzel prvi predsednik Mirko Šindič st., ki je s predanim delom postavil trdne organizacijske temelje kluba.

Generacija, ki je Bežigradu prinesla prve domače uspehe.

1974–1977

Prvi uspehi

V naslednjih letih se je klub hitro razvijal. Začetniški tečaji so privabljali številne mlade, iz najuspešnejših pa je nastajalo kakovostno jedro tekmovalcev in tekmovalk. Moška članska ekipa se je leta 1975 uvrstila v prvo slovensko ligo in že naslednje leto nastopila v zvezni jugoslovanski ligi.

Leta 1975 je Alojz Polovšek v kategoriji nad 95 kilogramov postal prvi državni prvak kluba. Uspehi posameznikov in ekip so utrdili ugled Bežigrada kot resnega tekmeca na slovenski judo sceni.

Arhivski utrinek: Selitev, stabilnost in razvoj

Številne generacije so v novih prostorih gradile prepoznavno identiteto kluba.

1977–1990

Selitev, stabilnost in razvoj

Leta 1977 se je klub preselil v novozgrajeno telovadnico KS Stadion, kjer je dobil boljše pogoje za delo in trening. Obdobje hitrega napredka je prešlo v obdobje zrelosti, klub pa se je oblikoval kot samostojni Judo klub Bežigrad.

Posebna pozornost je bila namenjena delu z mladimi. Nastale so močne pionirske, kadetske in ženske skupine, ki so osvajale medalje na republiških in jugoslovanskih prvenstvih. Delavnost, disciplina in povezanost so postale temelj prepoznavne klubske identitete.

Nova generacija je Bežigrad popeljala na evropske in svetovne odre.

1990. leta

Mednarodni preboji

Z nastopom nove generacije se je klub prvič močno uveljavil tudi na mednarodnem prizorišču. Izstopali so Raša Sraka, Kristina Dečman, Janja Lamut, Maja Oblak in njihovi sotekmovalci. Leta 1995 je ženska ekipa osvojila prvi moštveni naslov državnih prvakinj, nato pa so sledili vedno vidnejši mednarodni rezultati.

Raša Sraka je leta 1997 osvojila srebro na mladinskem evropskem prvenstvu, leta 1998 pa bron na mladinskem svetovnem prvenstvu v Caliju. Janja Lamut in Kristina Dečman sta nadaljevali niz evropskih mladinskih medalj, Maja Oblak pa je leta 1999 osvojila bron na evropskem olimpijskem festivalu mladih.

Mednarodni uspehi so postali stalnica in klub je postal pomemben člen reprezentance.

2000–2012

Nova raven uspešnosti

Na prelomu tisočletja so mednarodni uspehi postali stalnica. Raša Sraka je leta 2002 osvojila evropski bron, leta 2003 pa v Düsseldorfu postala evropska prvakinja. Leta 2005 je v Kairu osvojila prvo svetovno člansko medaljo za Bežigrad, leta 2010 pa zbirki dodala še svetovni bron iz Tokia.

Aljaž Sedej je leta 2007 postal evropski mladinski prvak in evropski prvak do 23 let, leta 2009 pa je z bronom na članskem evropskem prvenstvu postavil nov mejnik slovenskega moškega juda. Bežigrajčani so nastopali na olimpijskih igrah v Atenah, Pekingu in Londonu ter pomembno prispevali k slovenski reprezentanci.

Klub je še okrepil delo z mladimi in posodobil trenažni proces.

2013–2020

Nova generacija

Nastopila je nova generacija vrhunskih tekmovalcev. Andreja Leški, Kaja Kajzer, Martin Hojak, Kaja Schuster in številni mladi tekmovalci so začeli nizati odlične rezultate doma in v tujini.

Andreja Leški je že leta 2013 osvojila evropsko kadetsko srebro in bron na olimpijskem festivalu mladih. Sistematično delo z mladimi in sodoben trenažni proces sta zagotovila stalen pretok uspehov na evropskih in svetovnih tekmovanjih.

2021–2024

Olimpijski vrh

Obdobje zadnjih let je prineslo vrhunec klubske zgodovine. Andreja Leški je leta 2021 postala svetovna podprvakinja, leta 2023 pa evropska prvakinja. Istega leta je Kaja Schuster osvojila mladinski evropski naslov in potrdila nadaljevanje močne klubske tradicije.

V Parizu 2024 je Andreja Leški osvojila olimpijsko zlato v kategoriji do 63 kilogramov. Z največjim uspehom v zgodovini kluba je Bežigrad postavila na sam vrh svetovnega juda in navdihnila novo generacijo tekmovalcev.

Zgodovina Judo kluba Bežigrad ni le seznam rezultatov, temveč zgodba o ljudeh, vztrajnosti in generacijah, ki so soustvarjale klub.
— Judo klub Bežigrad

KLJUČNI MEJNIKI

1972

Ustanovitev kluba

Pobuda Mirka Šindiča ml. in ustanovni sestanek.

1973

Registracija

Uradna registracija 10. marca 1973.

1975

Prvi državni prvak

Alojz Polovšek osvoji prvi državni naslov.

1977

Selitev v KS Stadion

Klub dobi boljše pogoje za trening.

1998

Mladinska medalja na SP

Raša Sraka osvoji svetovni mladinski bron.

2003

Evropski naslov

Raša Sraka postane evropska prvakinja.

2021

Svetovno srebro

Andreja Leški postane svetovna podprvakinja.

2023

Evropski naslov

Andreja Leški osvoji naslov evropske prvakinje.

2024

Olimpijsko zlato

Andreja Leški osvoji olimpijsko zlato v Parizu.

TRADICIJA · DISCIPLINA · PRIJATELJSTVO · USPEHI

POSTANI DEL NAŠE ZGODBE

Tvoja pot se začne tukaj.

PRIDRUŽI SE KLUBU ›KONTAKTIRAJ NAS ›